dno strani / bottom of the page prejšnji zapis / previous record naslednji zapis / next record prva stran / first page

34

ZDRUŽBA BUKVE IN BELKASTE BEKICE
Luzulo albidae–Fagetum Meusel 1937

    Združba bukve in belkaste bekice je aconalna gozdna združba, razširjena na večjih ali manjših površinah predalpskega sveta Slovenije, od Škofjeloškega hribovja do Pohorja. V glavnem se pojavlja na nadmorskih višinah od 900 do 1300 metrov. Porašča gladka, zmerno strma do zelo strma pobočja. Višje prehaja v zaobljene grebene in mestoma ravnice. Na skrajnih vzhodnih obronkih Julijskih Alp, ki so zelo dobro namočeni, se pojavlja združba v vseh legah; v notranjosti Slovenije izbira izrazito prisojne lege, osojne naseljujejo acidofilni jelovi gozdovi. Geološko podlago gradijo zmerno kisle do kisle nekarbonatne kamnine: peščenjaki in glinasti skrilavci, tufi, blestniki itd. Na njih prevladujejo srednje globoka do globoka distrična rjava tla, ki so mestoma zelo skeletna. Na splošno so zelo občutljiva na kvarne vplive. Na širšem območju bukovih gozdov zgornjega gorskega pasu je podnebje gorsko, dovolj bogato s padavinami in zmerno hladno.

Diagnostična kombinacija rastlinskih vrst
Drevesna plast:
bukev (Fagus sylvatica), bela jelka (Abies alba), navadna smreka (Picea abies), evropski macesen (Larix decidua), beli javor (Acer pseudoplatanus).
Grmovna plast: Rubus hirtus, R. idaeus.
Zeliščna plast: Adenostyles alliariae, Aposeris foetida, Athyrium filix-femina, Calamagrostis arundinacea, Cardamine trifolia, Dryopteris expansa, D. filix-mas, Gentiana asclepiadea, Gymnocarpinum dryopteris, Hieracium sylvaticum, Luzula luzuloides, L. sylvatica, Mycelis muralis, Oxalis acetosella, Polygonatum verticillatum, Prenanthes purpurea, Ranunculus platanifolius, Scrophularia nodosa, Senecio ovatus, Symphytum tuberosum, Vaccinium myrtillus.

Na območje acidofilnih bukovih gozdov je že od nekdaj močno vplival človek. Zaradi gladkega površja so veliko gozdov iztrebili za pašnike, v preostalih so pasli živino. Na določenih predelih, predvsem na Pohorju, pa so tudi fratarili. V dobi glažut so bukev lokalno popolnoma iztrebili. Posledica vseh teh intenzivnih posegov je bila popolna prevlada smreke, ki je sčasoma tako spremenila rastišče, da potekajo razvojne smeri gozda predvsem preko nje. Lepo ohranjeni bukovi gozdovi so redki; čeprav bukev na teh rastiščih zelo dobro uspeva.

Združbo bukve in belkaste bekice uvrščamo v zvezo Luzulo-Fagion.

 

The Luzulo–Fagetum is an azonal forest association growing in larger and smaller areas in the prealpine region of Slovenia from the Škofja Loka Hills to the Pohorje mountain range. It occurs predominantly at an altitude of 900 to 1,300 meters and covers smooth and moderately steep to very steep slopes. Furthermore, it covers ridges and flat surfaces in places. On the extreme eastern hillsides of the Julian Alps that are well watered, the association occurs on all locations. In the interior of Slovenia, it chooses extremely sunny slopes, while acidophilous fir forests cover the shady sites. The geological material consists of moderately acidic to acidic noncalcareous stones such as sandstone and clayey shale, tuffs, mica schist, etc. Above them is medium deep to deep dystric Cambisol that is skeletal in places. Generally, they are very sensitive to harmful influences. In the wider area of altimontane beech forests, the subatlantic and continental climates have abundant precipitation and are moderately cold.

Diagnostic combination of plant species
Tree layer:
Fagus sylvatica, Abies alba, Picea abies, Larix decidua, Acer pseudoplatanus.
Shrub layer: Rubus hirtus, R. idaeus.
Herb layer: Adenostyles alliariae, Aposeris foetida, Athyrium filix-femina, Calamagrostis arundinacea, Cardamine trifolia, Dryopteris expansa, D. filix–mas, Gentiana asclepiadea, Gymnocarpinum dryopteris, Hieracium sylvaticum, Luzula luzuloides, L. sylvatica, Mycelis muralis, Oxalis acetosella, Polygonatum verticillatum, Prenanthes purpurea, Ranunculus platanifolius, Scrophularia nodosa, Senecio ovatus, Symphytum tuberosum, Vaccinium myrtillus.

The area of acidophilous altimontane beech forests has always depended heavily on anthropogenic influences. As the result of smooth surface areas, many forests were cleared for meadows while in others, livestock was grazed. In some areas, especially in the Pohorje mountain range, this was a failure. In the period of the glassworks, the beech was locally exterminated. All these extensive activities resulted in the complete predominance of spruce (Picea abies), which changed the site. Consequently, the forest development is through spruce. Forests that have been well managed are rare, although beech thrives very well on these sites.

The Luzulo albidae–Fagetum is classified in the alliance Luzulo–Fagion.

__________________

Marinček L. 1983: Visokogorsko acidofilno bukovje v Sloveniji. Radovi, Odjeljenje prirodnih i matematičkih nauka, Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine 72(21): 405–414, Sarajevo.
Marinček L. 1987: Bukovi gozdovi na Slovenskem. Delavska enotnost, Ljubljana. 153 s.
Marinček L. & I. Dakskobler 1988: Acidofilni jelovo-bukovi gozdovi predalpskega sveta Slovenije – Luzulo-Abieti-Fagetum praealpinum var. geogr. nova. Razprave IV. razreda SAZU 29(2): 29–67.
Marinček L. & M. Zupančič 1995: Nomenklaturna revizija acidofilnih bukovih in gradnovih gozdov zahodnega območja ilirske florne province. Hladnikia 4: 29–35.

© ZRC SAZU

vrh strani / top of the page