Združba bukve in pravega kostanja je znana tudi pod imenom kisloljubni bukov gozd in je aconalna gozdna združba, vezana na nekarbonatno matično podlago. Porašča prisojna, srednje strma do strma pobočja, v katera so mestoma vrezani globoki jarki. Pojavlja se pretežno v podgorskem pasu na nadmorskih višinah od 100 do 700 (900) metrov nad morjem. Uspeva na zelo različnih kamninah; prevladujejo peščenjaki, laporji in skrilavci različnih starosti. Med talnimi oblikami so pretežno srednje globoka do globoka zelo skeletna distrična rjava tla.

Diagnostična kombinacija rastlinskih vrst
Drevesna plast: bukev (Fagus sylvatica), graden (Quercus petraea), pravi kostanj (Castanea sativa).
Grmovna plast: Frangula alnus, Fraxinus ornus, Prunus avium, Rubus hirtus.
Zeliščna plast: Aposeris foetida, Athyrium filix-femina, Calamagrostis arundinacea, Calluna vulgaris, Chamaecytisus supinus, Gentiana asclepiadea, Hieracium lachenalii, H. racemosum, H. sylvaticum, Luzula luzuloides, L. pilosa, Melampyrum pratense subsp. vulgatum, Polypodium vulgare, Prenanthes purpurea, Primula vulgaris, Pteridium aquilinum, Solidago virgaurea, Vaccinium myrtillus.
Mahovna plast: Atrichum undulatum, Cladonia pyxidata, Dicranella heteromalla, Dicranum scoparium, Hypnum cupressiforme, Polytrichum formosum, Thuidium delicatulum.

Dobro ohranjeni čisti bukovi gozdovi so redki. Večina jih je spremenjena bodisi v smrekove monokulture ali panjevce z obilno primesjo pravega kostanja, rdečega bora in gradna.

Biocenotska zgradba združbe je precej labilna. V roparsko izkoriščenih gozdovih in na opuščenih pašnikih se razvijajo različni stadiji in sekundarne združbe, med katerimi je najpogostejša združba gradna in črnilca – Melampyro-Quercetum petraeae.

Združbo bukve in pravega kostanja uvrščamo v zvezo Luzulo-Fagion.

The association Castaneo–Fagetum sylvaticae, also known as “moderathly acidophilous beech forest,” is an azonal forest association growing on noncalcareous bedrock. They grow on the sunny side of medium steep to steep slopes dissected by deep gullies in some places. They appear mostly in the submontane zone at an altitude of 300 to 700 (900) meters. They thrive on very different noncalcreous stones where sandstone, marl, and shale of various geological formations predominate. The soil is mainly medium deep to deep skeletal dystric Cambisol.

Diagnostic combination of plant species
Tree layer: Fagus sylvatica, Quercus petraea, Castanea sativa.
Shrub layer: Frangula alnus, Fraxinus ornus, Prunus avium, Rubus hirtus.
Herb layer: Aposeris foetida, Athyrium filix–femina, Calamagrostis arundinacea, Calluna vulgaris, Chamaecytisus supinus, Gentiana asclepiadea, Hieracium lachenalii, H. racemosum, H. sylvaticum, Luzula luzuloides, L. pilosa, Melampyrum pratense subsp. vulgatum, Polypodium vulgare, Prenanthes purpurea, Primula vulgaris, Pteridium aquilinum, Solidago virgaurea, Vaccinium myrtillus.
Moss layer: Atrichum undulatum, Cladonia pyxidata, Dicranella heteromalla, Dicranum scoparium, Hypnum cupressiforme, Polytrichum formosum, Thuidium delicatulum.

There are only a few well-preserved pure beech forests. The majority have been changed either to monocultural spruce (Picea abies) or to coppiced forest with a mixture of sweet chestnut (Castanea sativa), Scotch pine (Pinus sylvestris), and sessile oak (Quercus petraea).

The biocenotic structure of the association is relatively unstable. In exploited forests and on abandoned meadows, different stadia can be found, the most frequent being the Melampyro–Quercetum petraeae.

The Castaneo sativae–Fagetum sylvaticae has been is classified in the alliance Luzulo–Fagion.

__________________

Marinček L. & M. Zupančič 1979: Donos k problematiki acidofilnih bukovih gozdov v Sloveniji. 2. kongres ekologov Jugoslavije 1, s. 715–720, Zadar.
Marinček L. 1987: Bukovi gozdovi na Slovenskem. Delavska enotnost, Ljubljana. 153 s.
Marinček L. & M. Zupančič 1995: Nomenklaturna revizija acidofilnih bukovih in gradnovih gozdov zahodnega območja ilirske florne province. Hladnikia 4: 29–35.
Dakskobler I. 1996: Bukovi gozdovi Srednjega Posočja. Scopolia 35, 78 s.