Združba porašča strma apnenčasta in dolomitna pobočja. Prevladuje vlažno in hladno alpsko podnebje s preko 2000 mm padavin letno in s povprečnimi letnimi temperaturami od 6 do 8° C. Uspeva v severozahodnem in severnem delu Slovenije. V teh sestojih so pogosti plazovi in vetrolomi. Tla so plitva in skeletna (litosol, rendzina) in podvržena eroziji.

Diagnostična kombinacija rastlinskih vrst
Drevesna plast: črni bor (Pinus nigra), rdeči bor (P. sylvestris).
Grmovna plast: Amelanchier ovalis, Fraxinus ornus, Ostrya carpinifolia, Picea abies, Pinus nigra, Rhododendron hirsutum, Salix glabra, Sorbus aria.
Zeliščna plast: Asperula aristata, Buphthalmum salicifolium, Calamagrostis varia, Campanula cespitosa, Carex humilis, C. mucronata, Chamaecytisus purpureus, Cyclamen purpurascens, Epipactis atrorubens, Erica carnea, Laserpitium siler, Peucedanum oreoselinum, Polygala chamaebuxus, Rhodotamnus chamaecytisus, Sesleria albicans.

Združbo lahko obravnavamo kot potencialno naravno samo na ekstremnih rastiščih, medtem ko se na bolj ugodnih rastiščih v sukcesivnem razvoju razvije termofilni bukov gozd. Gozdovi imajo varovalni značaj. Drevje dosega le srednje dimenzije, višino do 20 m, s prsnim premerom do 40 cm.

V preteklih letih sta bili opisani dve združbi, kjer dominira črni bor, in sicer združba črnega bora in vednozelenega šaša in črnega bora in alpskega volčina.

Združbo črnega bora in malega jesena uvrščamo v zvezo Fraxino orni-Ostryion carpinifoliae.

The association grows on steep calcareous and dolomite slopes. The humid and cold alpine climate has more than 2000 mm of rainfall per annum and an average annual temperature of 6^o C. It is found in the north-western and northern part of Slovenia. In these stands, landslides and wind damage occur frequently. The soil is shallow and skeletal (lithic and rendzic Leptosol) and liable to erosion.

Diagnostic combination of plant species
Tree layer: Pinus nigra, P. sylvestris.
Shrub layer: Amelanchier ovalis, Fraxinus ornus, Ostrya carpinifolia, Picea abies, Pinus nigra, Rhododendron hirsutum, Salix glabra, Sorbus aria.
Herb layer: Asperula aristata, Buphthalmum salicifolium, Calamagrostis varia, Campanula cespitosa, Carex humilis, C. mucronata, Chamaecytisus purpureus, Cyclamen purpurascens, Epipactis atrorubens, Erica carnea, Laserpitium siler, Peucedanum oreoselinum, Polygala chamaebuxus, Rhodotamnus chamaecytisus, Sesleria albicans.

The association can be considered potentially natural on extreme sites, while there is a successive development of thermophilous beech forest on more favourable sites. The forests have an important protective role. The trees only achieve medium dimensions with heights up to 20 meters and diameters at breast height up to 40 cm.

Two associations dominated by Pinus nigra described in the recent years: Carici sempervirentis-Pinetum nigrae Accetto 1999 and Daphno alpinae-Pinetum nigrae Accetto 2001.

The Fraxino orni–Pinetum nigrae is classified in the alliance Fraxino orni–Ostryion carpinifoliae.

__________________

Aichinger E. 1933: Vegetationskunde der Karawanken. Pflanzensoziologie 2, 329 s.
Wraber T. 1979: Die Schwarzföhrenvegetation des Koritnica Tales (Julische Alpen). Biološki vestnik 27(2): 199–204.
Walnöfer S. 1993: Erico-Pinetea. V: L. Mucina, G. Grabherr & S. Wallnöfer: Die Pflanzengesellschaften Österreichs, Teil III. Wälder und Gebüsche, Jena, s. 244–282.
Dakskobler I. 1998: Vegetacija gozdnega rezeravata Govci na severovzhodnem robu Trnovskega gozda (zahodna Slovenija). In: J. Diacia: Gorski gozd. Zbornik referatov. 19. Gozdarski študijski dnevi, Logarska dolina 26. – 27. 3. 1998, Ljubljana, s. 269-301.
Dakskobler, I. 1998: Naravni sestoji črnega bora (Pinus nigra Arnold) navzpetini Treska pri Srpenici in nad dolino Tolminke (Julijske Alpe, severozahodna Slovenija). Razprave IV. razreda SAZU 39(7): 255-278.
Dakskobler I. 1999: Contribution of the knowledge of the association Fraxino orni-Pinetum nigrae Martin-Bosse 1997. Wiss. Mitt. Niederösterr. Landesmuseum 12: 25–52.
Franz W. R. 2002: Die Hopfenbuche (Ostrya carpinifolia Scop.) in Österreich und Nord-Slowenien. Naturwissenschaftliche Verein für Kärten, Klagenfurt, 256 p.