Gozd smreke in vijugaste masnice je drugotna gozdna združba, ki je nastala na rastiščih kisloljubnih bukovih gozdov zgornjega gorskega pasu. Razširjena je pretežno v vzhodnem delu predalpskega območja na nadmorskih višinah od 1100 do 1400 m. Prevladujejo zmerno strma do položna, gladka, valovita pobočja. Na nekarbonatni matični podlagi, najpogosteje so to gnajsi, blestniki in skrilavi glinavci, so zelo kisla distrična rjava tla, ki so plitva do srednje globoka. Mestoma so psevdooglejena.

Diagnostična kombinacija rastlinskih vrst
Drevesna plast: navadna smreka (Picea abies), bukev (Fagus sylvatica).
Grmovna plast: Rubus hirtus, Sorbus aucuparia var. aucuparia.
Zeliščna plast: Avenella flexuosa, Calamagrostis arundinacea, Calluna vulgaris, Deschampsia cespitosa, Gentiana asclepiadea, Hieracium sylvaticum, Homogyne alpina, Luzula luzuloides, L. pilosa, L. sylvatica, Melampyrum sylvaticum subsp. sylvaticum, Nardus stricta, Oxalis acetosella, Polygonatum veritcillatum, Pteridium aquilinum, Vaccinium myrtillus, Veratrum album, Veronica officinalis.
Mahovna plast: Dicranum scoparium, Plagiothecium neglectum, Polytrichum formosum, Rhytidiadelphus loreus.

Sekundarni smrekovi gozdovi z vijugasto masnico so nastali po golosekih in na traviščih na rastiščih bukovih gozdov. Večina jih je nastalo kot posledica stoletnega izsekavanja bukve. Razvoj v smeri prvobitnega bukovega gozda poteka zaradi zelo degradiranih tal počasi.

Pretežno so to enodobni sestoji smreke, ki so slabše kakovosti.

Združbo smreke in vijugaste masnice uvrščamo v zvezo Vaccinio-Piceion.

The Avenello flexuosae–Piceetum is a secondary forest association growing on sites of acidophilous altimontane beech forest. It thrives particularly in the eastern part of the subalpine region at an altitude of 1,100 to 1,400 meters. Moderately steep to gentle smooth rolling slopes predominate. Over the noncalcareous parent material — most frequently gneiss, mica shale t, and clayey shale — there is shallow to medium deep very acid dystric Cambisol. In places, there is Planosol.

Diagnostic combination of plant species
Tree layer: Picea abies, Fagus sylvatica.
Shrub layer: Rubus hirtus, Sorbus aucuparia var. aucuparia.
Herb layer: Avenella flexuosa, Calamagrostis arundinacea, Calunna vulgaris, Deschampsia cespitosa, Gentiana asclepiadea, Hieracium sylvaticum, Homogyne alpina,  Luzula luzuloides, L. pilosa, L. sylvatica, Melampyrum sylvaticum subsp. sylvaticum, Nardus stricta, Oxalis acetosella, Polygonatum veritcillatum, Pteridium aquilinum, Vaccinium myrtillus, Veratrum album, Veronica officinalis.
Moss layer: Dicranum scoparium, Plagiothecium neglectum, Polytrichum formosum, Rhytidiadelphus loreus.

Secondary forests of the Avenello flexuosae–Piceetum grow on clear-cut areas and meadows in beech forests. The majority of these forests are the consequence of cutting out beech trees for hundreds of years. Development toward the original beech forest takes place very slowly due to the very degraded soils.

The forest largely contains even-aged spruce trees of inferior quality.

The Avenello flexuosae–Piceetum is classified in the alliance Vaccinio–Piceion.

__________________

Wraber M. 1963: Gozdna združba smreke in gozdne bekice v slovenskih Vzhodnih Alpah (Luzulo sylvaticae-Piceetum Wraber 1953). Razprave IV. razreda SAZU 7: 79–175.
Zupančič M. 1999: Smrekovi gozdovi Slovenije. Dela SAZU 36, 222 s.