Združba se ekološko in prostorsko umešča med združbo bele vrbe in združbo doba in smreke. V tej združbi še ni opazna diferenciacija talnega profila, za katerega je značilna obilna akumulacja humusa v zgornjem delu ter prevladujoč delež zelo drobnih mineralnih delcev. Talna voda je v teh sestojih nižje kot v združbi bele vrbe. To so tipični obrečni gozdovi, kjer so zaradi obsežnih melioracij sadili različne vrste jesena.

Diagnostična kombinacija rastlinskih vrst
Drevesna plast: dob (Quercus robur), dolgopecljati brest (Ulmus laevis), ostroplodni jesen (Fraxinus oxycarpa), beli topol (Populus alba), črni topol (Populus nigra), črna jelša (Alnus glutinosa), navadni gaber (Carpinus betulus), poljski brest (Ulmus minor).
Grmovna plast: Corylus avellana, Euonymus europaea, Lonicera caprifolium.
Zeliščna plast: Alliaria petiolata, Carex pendula, Cirsium oleraceum, Dryopteris carthusiana, Filipendula ulmaria, Impatiens noli-tangere, Rudbeckia hirta, Scirpus sylvaticus, Solidago gigantea, Stachys palustris, Urtica dioica.

V sestojih so dobro razvite drevesna, grmovna in zeliščna plast. Med zelišči prevladujejo visoke steblike, spomladi pa so tu številni geofiti (votli in čvrsti petelinček, mali zvonček, čemaž in drugi). Na vlažnejših rastiščih uspevajo številna higrofilna zelišča (kalužnica, mlahavi šaš, plazeča zlatica itd.). Mahovna plast je slabše razvita.

Veliko logov trdih listavcev je bilo izkrčenih za kmetijska zemljišča. Preostali gozdovi pa so le ponekod dobro ohranjeni. Na bolj suhih rastiščih te združbe pogosto prevladuje robinija.

Združbo dolgopecljatega bresta in doba uvrščamo v zvezo Alnion incanae.

From the ecological and spatial point of view, this association is placed between the Salicetum albae and the Piceo–Quercetum roboris. In this association, there is no evident soil profile. The most important characteristics are strong accumulation of humus in the upper part of soil profile and predomination of the fine mineral particles. In these stands, the underground water is lower than with the association of white willow. These are typical riparian forests where different ash tree species were planted due to substantial soil improvements.

Diagnostic combination of plant species
Tree layer: Quercus robur, Ulmus laevis, Fraxinus oxycarpa, Populus alba, Populus nigra, Alnus glutinosa, Carpinus betulus, Ulmus minor.
Shrub layer: Corylus avellana, Euonymus europea, Lonicera caprifolium.
Herb layer: Alliaria petiolata, Carex pendula, Cirsium oleraceum, Dryopteris carthusiana, Filipendula ulmaria, Impatiens noli–tangere, Rudbeckia hirta, Scirpus sylvaticus, Solidago gigantea, Stachys palustris, Urtica dioica.

Tree, shrub, and herb layers are well developed in these stands. Among herbs, there are high stalk plants, while numerous geophytes are found in the spring (Allium ursinum, Corydalis cava, C. solida, Galanthus nivalis, and others). Moister sites are populated by numerous hygrophile herbs (Caltha palustris, Carex remota, Ranunculus repens, etc.). The moss layer is less developed.

Many forests have been felled for agricultural reasons. The remaining forests have been well preserved only in some places. On drier sites of this association, false acacia (Robina pseudacacia) predominates.

The Querco–Ulmetum laevis is classified in the alliance Alnion incanae.

__________________

Marinček L. & A. Seliškar 1984: Rastlinske združbe ob Muri. Rokopis. Biološki inštitut Jovana Hadžija, ZRC SAZU, Ljubljana. 22 s.