Združba bukve in širokolistne grašice je conalna gozdna združba subpanonskega gričevja. Subpanonski bukov gozd se pojavlja na vseh ekspozicijah, v nadmorskih višinah od 200 do 500 metrov. Prevladujejo dolgi sploščeni hrbti, od njih se cepijo v raznih smereh mnogi stranski hrbti in grebenčki. Geološko podlago gradijo predvsem laporji, gline, ilovice in posamezni čoki apnenca. Osnovni tip so zmerno kisla distrična do evtrična rjava tla. Prevladuje podnebje subpanonskega sveta: zmerno celinsko z relativno majhnimi padavinami (800 mm), z velikimi temperaturnimi ekstremi, s toplimi poletji in hladnimi zimami.

Diagnostična kombinacija rastlinskih vrst
Drevesna plast: bukev (Fagus sylvatica), navadni gaber (Carpinus betulus), graden (Quercus petraea), beli javor (Acer pseudoplatanus), pravi kostanj (Castanea sativa).
Grmovna plast: Clematis vitalba, Daphne mezereum, Hedera helix, Sambucus nigra.
Zeliščna plast: Athyrium filix-femina, Anemone nemorosa, Aremonia agrimonoides, Campanula trachelium, Carex sylvatica, C. pilosa, Cyclamen purpurascens, Dentaria bulbifera, Euphorbia amyglaloides, Festuca drymeia, Galeobdolon montanum, Galium odoratum, Hieracium sylvaticum, Lamium orvala, Lathyrus vernus, Luzula luzuloides, L. pilosa, Melampyrum pratense subsp. vulgatum, Mercurialis perennis, Mycelis muralis, Oxalis acetosella, Paris quadrifolia, Polygonatum multiflorum, Pulmonaria officinalis, Ruscus hypoglossum, Salvia glutinosa, Sanicula europaea, Symphytum tuberosum, Vicia oroboides, Vinca minor, Viola reichenbachiana.

Subpanonski bukovi gozdovi imajo dokaj labilno biocenotsko zgradbo. Po stalnem in intenzivnem steljarjenju ter sečnjah na panj degradirajo v kisloljubne bukove gozdove; v ekstremnih primerih pa v gozdove rdečega bora in okroglolistne lakote.

Gozdovi te združbe so navadno samo dopolnilo kmetijski dejavnosti, zato je večina degradirana in slabe kakovosti.

Združbo bukve in širokolistne grašice uvrščamo v zvezo Aremonio-Fagion.

The association Vicio oroboidi–Fagetum is a zonal forest association of the subpannonian hills. This subpannonian beech forest grows in all directions at altitudes ranging from 200 to 500 meters. The landscape consists of long flat ridges from which many side ridges and small mountain crests split off in various directions. The geological material consists primarily of marls, clay, loam, and individual limestone outcrops. The soils are moderately acidic dystric to eutric Cambisol. The humid continental climate of the subpannonian region predominates with relative low precipitation (800 mm), large temperature differences, hot summers, and cold winters.

Diagnostic combination of plant species
Tree layer: Fagus sylvatica, Carpinus betulus, Quercus petraea, Acer pseudoplatanus, Castanea sativa.
Shrub layer: Clematis vitalba, Daphne mezereum, Hedera helix, Sambucus nigra.
Herb layer: Athyrium filix-femina, Anemone nemorosa, Aremonia agrimonoides, Campanula trachelium, Carex sylvatica, C. pilosa, Cyclamen purpurascens, Dentaria bulbifera, Euphorbia amyglaloides, Festuca drymeia, Galeobdolon montanum, Galium odoratum, Hieracium sylvaticum, Lamium orvala, Lathyrus vernus, Luzula luzuloides, L. pilosa, Melampyrum pratense subsp. vulgatum, mercurialis perennis, Mycelis muralis, Oxalis acetosella, Paris quadrifolia, Polygonatum multiflorum, Pulmonaria officianlis, Ruscus hypoglossum, Salvia glutinosa, Sanicula europaea, Symphytum tuberosum, Vicia oroboides, Vinca minor, Viola reichenbachiana.

The subpannonian beech forests have a relatively unstable biocenotic structure. After constant and intensive stripping of leaves for litter and clear cutting, they have degraded into acidophilous beech forests, in extreme cases into forests of the Galio rotundifolii–Pinetum sylvestris Zupančič et Čarni ex Čarni et al. 1992.

The forests of this association are generally considered as a supplementary agricultural asset and most are of low quality.

The Vicio oroboidi–Fagetum is classified in the Aremonio–Fagion.

__________________

Cimperšek M. 1988: Ekologija naravne obnove v subpanonskem bukovju. Zbornik gozdarstva in lesararstva 31: 121–184.
Marinček L. 1987: Bukovi gozdovi na Slovenskem. Delavska enotnost, Ljubljana. 153 s.
Zupančič M. & A. Čarni 1988: Nova združba rdečega bora v slovenskem predpanonskem obrobju. Biološki vestnik 36(3): 107–126.
Košir Ž. 1994: Ekološke in fitocenološke razmere v gorskem in hribovitem jugozahodnem obrobju Panonije. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Zveza gozdarskih društev Slovenije, Ljubljana. 149 s.
Zupančič M., V. Žagar & B. Surina 2000: Predpanonski bukovi asociaciji v severovzhodni Sloveniji. Razprave IV. razreda SAZU 41(2): 179–248.
Marinček L. & U. Šilc 2002: Bukovi gozdovi podzveze Epimedio-Fagenion (v pripravi).